Vsak se rodi v določenem kraju in potem tam živi. Kraja kjer na začetku živimo, si ne zbiramo sami, vendar je odvisen od naših staršev. Jaz sem živela, kot otrok v dveh krajih, to je Rogaška Slatina in Tržič. Moram priznati, da sta oba kraja pri meni pustila oseben pečat.

Tako je Rogaška Slatina moj domači kraj in ne veliko za njo je Tržič, kjer sta živela moj dedek in babica in jaz sem preživela ogromno časa z njima, moji starši pa so takrat delali v Rogaški Slatini. Tako z veseljem sem zahajala v Tržič k babici in dedku onadva sta mi bila vse. Ob njiju sem se počutila ljubljena, imela sta me rada, kot da bi bila njihova hčerka in tako je danes, čeprav jih več ni ostal Tržič v mojem srcu. Res pa je, da je Rogaška Slatina bila moj domači kraj, vendar saj veste, v domačem kraju se vedno odvija tisto nujno življenje in to nas včasih bremeni. V domačem kraju redko gledamo sproščeno, hodimo okoli, se veselimo, bolj je vse tempirano, vrtec, šola, služba, družina, zdravniki….

Vendar vseeno je Rogaška Slatina moj kraj. Ko sem odrasla sem se preselila in vedno sem hrepenela po domu. Tako je hrepenenje ko sem si ustvarila svojo družino prevagalo in spet smo se preseli nazaj in Rogaška Slatina je sedaj kraj, kjer je doma moj otrok.

Ko tako preletim mesta v Sloveniji se zavedam, da živimo v prekrasnem kraju, ki je ravno dovolj velik za življenje, Rogaška Slatina je znana po zdravilišču, Steklarni, Afroditi in konec koncev po mineralni vodi Tempel in Donat MG. Vsi domačini se zavedamo v kako lepem in pomembnem mestu za zdravje živimo in to tudi cenimo. 

Tako je Rogaška Slatina bila moj dom, potem sem jo za nekaj časa zapustila, potem je spet bila moj dom, danes pa je dom mojemu otroku.…