Vsako leto smučarske skoke gledam preko televizije doma na kavču. To leto pa sem se odločil, da grem smučarske skoke gledat v živo. Seveda ne sam. Nisem človek, ki bi šel na kakšni dogodek sam. Tako sem tisti trenutek, ko sem se odločil, poklical prijatelje in že smo se dogovorili, da gremo.
Ker je bil ogled tekme šele čez en mesec, smo se na ogled lahko pripravili. Tako smo si kupili topla oblačila, da nas slučajno ne bi zeblo. To je bilo prvo kar smo naredili. Zmenili smo se tudi, da zraven nesemo slovensko zastavo in nekaj rekvizitov za navijanje. No, brez pijače in hrane tudi ne gre. Saj pri nas ne.
Tako smo na dan tekme šli. Vožnja je bila precej dolga, tako da smo komaj čakali, da pridemo na kraj dogotka. Ko smo prišli, nas je prevzelo to navijaško športno vzdušje in lahko rečem le, da smo uživali, kot še nikoli. Tako smo si poiskali primerni prostor, kjer smo lahko navijali za naše slovence. Kar nekaj ur smo kričali, pili in jedli. Seveda nismo pozabili mahati s slovensko zastavo. Tudi navijaških rekvizitov nismo pozabili uporabljati. Domov smo prišli utrujeni ampak srečni. Že na poti domov smo se dogovorili, da naslednje leto spet gremo. To je bil naš prijateljski dan.
Ker nas je kar nekaj takšnih, ko vedno poskrbimo za zabavo, se imamo tako še lepše. Tokrat je bil ogled tekme super, tudi naši skakalci so se izkazali in dosegli dobre rezultate. Tako, da naše navijanje ni bilo zastonj. Drugo leto se organiziramo še bolj, da bo še bolj zabavno in noro. To so dnevi, ki si jih človek zapolni.