V osrčju spokojnega podeželja, ugnezdenega med griče in slikovito pokrajino, se nahaja travnik, katerega električni pastir poln obkroža. Okoli njega se vije pot, ki je odlična za sprehode, saj vodi v izjemno lep neokrnjen gozd.
Znotraj travnika, ki ga obkroža električni pastir, se nahajajo veličastni konji. Ker niso vedno tam, ni nujno, da jih vsak, ki se sprehodi tam mino vidi, zato je doživetje, ko so konji res tam izjemno.
Ne dolgo nazaj se je Nina sprehajala tam mimo, vendar ni bilo nikjer nobenega konja in bila je zelo razočarana. Pot je seveda nadaljevala, saj ji je bilo vseeno zelo pomembno to, da pride do prelepega gozda, ki jo vedno osveži. Tudi tokrat je seveda to naredila in preživela tam kar nekaj ur.
Ko se je po nekaj urah vračala nazaj, je videla, da je prostor, kjer je električni pastir nekaj konjev. S seboj je imela nekaj korenja in bila je zelo vesela, da jim ga je lahko ponudila. Ni imela te sreče, da bi lahko videla vse konje, ampak je bila vseeno zelo vesela, da je videla vsaj nekaj njih.
Zelo rada ima namreč rada konje in kadarkoli se ji ponudbo možnost, da jih lahko obišče, se seveda odpravi tja. Tudi če to pomeni, da bo kakšen dan videla le enega namesto vseh, gre zelo rada tja na sprehod in s seboj vzame nekaj korenja. Seveda mora biti pazljiva, da se ne dotakne ograje, kije v resnici električni pastir saj bi bilo to lahko zelo neprijetno zanjo.
Ko je nahranila nekaj konj, ki jih je uspela videti, se je odpravila proti domu, saj je doživela vse, kar si je tisti dan želela doživeti. Resnično rada ima to pot, ki se vije okoli ograje, kjer je električni pastir, saj je razgled, ko pride do tja poleg vsega, kar ta pot ponuja, res čaroben.