#smučanje

Končno so otroci bili tako veliki, da sem jih lahko dala v šolo smučanja. Sama sem oboževala smučanje, vendar zaradi otrok, kar nekaj let nisem smučala. Mož ni imel rad smučanja in tako sem se letos pozimi odločila, da grem v Kranjsko Goro sama za en teden z otroki. Mož me je malo čudno pogledal, kako to, da ne želim, da gre zraven tudi on, a mu je kmalu postalo jasno, da potrebujem čas zase. 

Tako sem spakirala in šla. Imeli smo rezervirano sobo v hotelu v Kranjski Gori. Tisti teden smo imeli ves teden prelepo vreme. Še danes se spominjam, koliko dela sem imela prvi dan, da sem pripravila vse na smučanje in kakšno olajšanje sem čutila, ko sem otroka oddala v šolo smučanja za tri ure. 

Tako sem se po nekaj letih sama spustila po strminah. Nikogar nisem potrebovala, bila sem si sama čisto dovolj. Te tri ure sem izkoristila, da sem neprestano smučala. Pogrešala sem smučanje. Vedno sem bila športni tip človeka in sedaj sem se par let čisto zapustila. Tudi moj prvi spust s smučami je bil precej negotov, tako neroden in prestrašen. 

Približal se mi je moški, ki si je dovolil, da me vpraša, ali mi kaj pomaga. Ko sva se zaklepetala, mi je povedal nekaj starih fint smučarjev, tako da sem se lažje spomnila na moje dni smučanja in se sproščeno pognala po strminah. Vsaka moja naslednja vožnja je bila večji užitek od prejšnje. Čez tri ure sem šla po otroke, da smo šli jest in nato je sledilo kopanje v bazenu. Tako je potekla cel teden. Po večerih pa sem imela čas, da sem pogledala kakšen dober film, ker otroci so od utrujenosti zaspali.…